Eden od zanimivih in prijetnih izletov v okolici hiške Sweet Stay Forest House je krožna pot mimo več utrdb iz sredine 20. stoletja, pot po Rupnikovi liniji. Izlet je nezahteven, primeren tudi za družine z majhnimi otroki. Pot je označena in nas vodi mimo številnih učnih tabel, bunkerjev, ki si jih lahko ogledamo tudi v notranjosti. Na poti se nahajajo tudi energetske točke, ki ugodno vplivajo na številne notranje organe (srce, pljuča, ščitnica, maternica, jajčniki, črevesje, žolč in ostali). Višinska razlika na poti je 138 m. Krožna pot je dolga 3 km, hojo pa boste potrebovali od 1h 20 min do 2 h (odvisno kako podrobno boste prebirali poučne table). Obisk je primeren v vseh letnih časih.
Zgodovina
Zahodno obrambno linijo, imenovano Rupnikova linija, je Kraljevina Jugoslavija pričela graditi 1937 leta kot odgovor na Alpski zid, ki ga je Kraljevina Italija gradila tik ob Rapalski meji, pridobljeni z mirovnim sporazumom leta 1920. Obrambna linija je dobila svoje ime po Leonu Rupniku, generalu ki je vodil gradbena dela. Dela so potekala med leti 1937 in 1941, na njej pa je na vrhuncu del delalo 60.000 vojakov in civilistov. Celotna linija je potekala od Jalovca čez Blegoš, Žirovski Vrh, Logatec in naprej do Reke, zgrajenih je bilo več kot 100 bunkerjev.
To območje je imelo velik vojaški pomen že za časa rimske dobe, saj nas pot vodi mimo ostankov Rimskega obrambnega zidu, Claustre Alpium Iuliarum. Čas njegovega nastanka sega v drugo polovico 3. stoletja.
Obe obrambni liniji sta kljub približno 1500 letni časovni razliki presenetljivo podobni po nepredstavljivo velikem vložku časa, sredstev in truda ljudi za njuno izgradnjo. Zanimivo je, da naj bi Rimski zid branil “Italijane” pred vzhodnimi ljudstvi, medtem ko naj bi Rupnikova linija branila “vzhodne ljudi” pred Italijani. Obe obrambni liniji sta doživeli tudi podoben konec. Rimljanom je zaporo sicer uspelo zgraditi, a ni nikoli služila svojemu namenu, izgradnjo Rupnikove linija pa je prekinila 2. svetovna vojna.
Napoleonov vodnjak
Na koncu poti gremo tudi mimo Napoleonovega vodnjaka. Po pripovedovanju domačinov so ga zgradili za potrebe francoskih vojakov, ki so kasneje zasedli Ljubljano. Do izgraditve vodovoda je bil edini vir pitne vode na tem območju, saj nikoli ne presahne.
Potek poti
Izhodišče je pri gostilni Mesec, Jerinov grič 44, Vrhnika. Gremo čez parkirišče gostilne Mesec in se povzpnemo po kratkih stopnicah za dekorativnim vodnjakom na cesto. Tu nadaljujemo levo. Ceste se držimo nekaj deset metrov, ko opazimo zelen smerokaz Rupnikove linije, ki nas vodi levo na pešpot. Hodimo ob desnem robu travnika, kjer lahko opazimo ostanke Rimskega obrambnega zidu. Pot nas pripelje do velike učne table, klopi in prve zdravilne energetske točke. Tu se pot obrne levo in nas vodi zložno v gozd. V nadaljevanju se povsem položi in nas pripelje do naslednje učne table poleg ostankov bunkerja, ki ga je ob začetku okupacije porušila italijanska vojska. Po kratkem grebenskem delu se spustimo desno navzdol na makadamsko cesto, oziroma t.i. vojaško pot. Držimo se je vse do konca, pripelje pa nas na razgleden pašnik, kjer se ob robu gozda nahaja naslednji bunker. Blizu so klopi, razgledna plošča in tri zdravilne energetske točke. Tu se odpre razgled na Javornike, Snežnik, Slivnico, Ljubljanski vrh in ostale vrhove Menišije. Ob robu gozda se spustimo do dna pašnika, ker nadaljujemo naravnost v gozd. Tu naletimo na naslednjo učno tablo, na dva dobro ohranjena bunkerja in energetsko točko. Pot nas vodi mimo levega bunkerja navzdol. Po krajšem spustu nas smerokaz usmeri desno k naslednji učni tabli in bunkerju. Tu nadaljujemo desno naprej po kolovozu skozi gozd. Pot se zložno spušča in nas hitro pripelje do razpotja, kjer planinska markacija kaže desno, medtem ko naša pot vodi levo navzdol. V nekaj minutah se spustimo do asfaltirane ceste po kateri se vrnemo na izhodišča.
