Ljubljanski grad je z okoli 1,5 mio obiskovalci letno zagotovo najbolje obiskana znamenitost Ljubljane. Na grad se lahko odpravite peš po eni izmed številnih poti, se povzpnete z vzpenjačo, peljete z mestnim vlakcem Urbanom ali prikolesarite. Ne glede na to, kako boste do gradu prispeli, vas bo zagotovo očaral s svojo mogočnostjo in slikovitim pogledom na prestolnico.
Čeprav je bilo področje grajskega hriba poseljeno že v času bronaste dobe, prvo omembo Ljubljanskega gradu datiramo v čas vladavine Speinheimov med letoma 1112 in 1125. V tem času je imel grad obliko trdnjave. Po koncu vladavine Speinheimov je grad prešel v posest češkega kralja Otokarja II. Přemysl in nato leta 1355 v posest Habsburžanov.
Z začetkom turških vpadov, ki so se v Ljubljani začeli 1415, je Ljubljana postopoma dobila mestno obzidje. Posledično nastane potreba po utrditvi ljubljanskega gradu. Tako se je v času avstrijskega cesarja Friderika III. Habsburškega (cesar 1452–93) podoba gradu močno spremenila. Nova utrdba je bila prilagojena strelnemu orožju, celoten grajski kompleks so razširili ter zgradili Peterokotni stolp, ki je povezoval zunanjost z dvižnim mostom nad obrambnim jarkom.
Eden najstarejših še ohranjenih delov gradu iz 15. stoletja je kapela svetega Jurija, posvečena leta 1489. Leta 1496 je bil zgrajen deželnoknežji stolp Padav (današnje Šance), ki so ga v drugi polovici 16. stoletja z obzidjem povezali v enotno grajsko utrdbo. Leta 1511 je katastrofalen potres prizadel vso deželo, novi grajski kompleks pa ni bil prizadet.
Razen obodnih zidov, grajske kapele, vogalnih stolpov so ostale grajske stavbe nastale v 16. in 17. stoletju.
Vzdolž obzidja so nanizali stanovanjske dele za deželnega glavarja, dvorišče je služilo za zbiranje deželne plemiške vojske. Gradbeno dejavnost so vodili deželni glavarji, sama zgodovinsko znana in znamenita imena: Lenkovič, Lamberg, Auersperg, Kacijaner, Thurn …
Sredi 17. stoletja je grad izgubil vlogo trdnjave in rezidence, prav s tem se je začel počasen propad. Ker je bilo v njem vojaško skladišče, je grad namesto ščitil ogrožal prebivalce in mesto pod seboj. Ob vsaki nevihti je mestu pretila velika nevarnost, da bi udarila strela v enega od stolpov za smodnik.
Konec 18. stoletja, med letoma 1793 in 1796, je dunajska administracija menila, da bi ga bilo najbolje podreti. Te polemike je prekinil prihod Francozov pomladi leta 1797, ko je francoska vojska prvič zasedla mesto Ljubljana. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc (1809 – 13) sta bili na gradu vojašnica in vojna bolnišnica.
Do leta 1814 je bila v gradu vojaška postojanka in nato deželni zapor. Leta 1848 so zgradili Razgledni stolp, v katerem je stanoval čuvaj, ki je s topovskimi streli opozarjal na požare ali na pomembnejše obiske in dogodke v mestu. Prej so to delo opravljali mestni sluge v Stolpu piskačev.
Leta 1905 (v obdobju županovanja Ivana Hribarja) je grad odkupila mestna občina. Namenjen je bil za kulturne ustanove, zaradi stanovanjske stiske so ga delno preuredili v stanovanja. Med letoma 1915 in 1918 je bila na gradu karantenska postaja za italijanske vojne ujetnike. Med drugo svetovno vojno so bili na gradu najprej italijanski zapori, po kapitulaciji Italije pa nemški.
Najbolj znani načrt o prenovi Ljubljanskega gradu je načrt arhitekta Jožeta Plečnika, ki pa ni nikoli zaživel. Popolna prenova se je začela po letu 1963, ko so zadnji stanovalci dobili stanovanja v mestu.
Podrobnejšo zgodovino gradu lahko spoznate z obiskom gradu na vodenem ali virtualnem ogledu. Na gradu boste lahko obiskali eno od vrhunskih restavracij. Lahko izbirate med Gostilno na gradu s tradicionalno slovensko hrano in restavracijo Strelec, ki je leta 2022 tudi dobitnica Michelinove zvezdice.
Poleg omenjenega je na gradu tudi muzej lutk, kavarna in trgovinica, kjer boste srečali grajsko podgano Friderika.
