Blog

Učna pot po Rupnikovi liniji

Učna pot po Rupnikovi liniji

Eden od zanimivih in prijetnih izletov v okolici hiške Sweet Stay Forest House je krožna pot mimo več utrdb iz sredine 20. stoletja, pot po Rupnikovi liniji. Izlet je nezahteven, primeren tudi za družine z majhnimi otroki. Pot je označena in nas vodi mimo številnih učnih tabel, bunkerjev, ki si jih lahko ogledamo tudi v notranjosti. Na poti se nahajajo tudi energetske točke, ki ugodno vplivajo na številne notranje organe (srce, pljuča, ščitnica, maternica, jajčniki, črevesje, žolč in ostali). Višinska razlika na poti je 138 m. Krožna pot je dolga 3 km, hojo pa boste potrebovali od 1h 20 min do 2 h (odvisno kako podrobno boste prebirali poučne table). Obisk je primeren v vseh letnih časih.

Zgodovina

Zahodno obrambno linijo, imenovano Rupnikova linija, je Kraljevina Jugoslavija pričela graditi 1937 leta kot odgovor na Alpski zid, ki ga je Kraljevina Italija gradila tik ob Rapalski meji, pridobljeni z mirovnim sporazumom leta 1920. Obrambna linija je dobila svoje ime po Leonu Rupniku, generalu, ki je vodil gradbena dela. Dela so potekala med leti 1937 in 1941, na njej pa je na vrhuncu del delalo 60.000 vojakov in civilistov. Celotna linija je potekala od Jalovca čez Blegoš, Žirovski Vrh, Logatec in naprej do Reke, zgrajenih je bilo več kot 100 bunkerjev.

To območje je imelo velik vojaški pomen že za časa rimske dobe, saj nas pot vodi mimo ostankov Rimskega obrambnega zidu, Claustre Alpium Iuliarum. Čas njegovega nastanka sega v drugo polovico 3. stoletja. Obe obrambni liniji sta kljub približno 1500 letni časovni razliki presenetljivo podobni po nepredstavljivo velikem vložku časa, sredstev in truda ljudi za njuno izgradnjo. Zanimivo je, da naj bi Rimski zid branil “Italijane” pred vzhodnimi ljudstvi, medtem ko naj bi Rupnikova linija branila “vzhodne ljudi” pred Italijani. Obe obrambni liniji sta doživeli tudi podoben konec. Rimljanom je zaporo sicer uspelo zgraditi, a ni nikoli služila svojemu namenu, izgradnjo Rupnikove linija pa je prekinila 2. svetovna vojna.

Napoleonov vodnjak

Na koncu poti gremo tudi mimo Napoleonovega vodnjaka. Po pripovedovanju domačinov so ga zgradili za potrebe francoskih vojakov, ki so kasneje zasedli Ljubljano. Do izgraditve vodovoda je bil edini vir pitne vode na tem območju, saj nikoli ne presahne.

Potek poti

Izhodišče je pri gostilni Mesec, Jerinov grič 44, Vrhnika. Gremo čez parkirišče gostilne Mesec in se povzpnemo po kratkih stopnicah za dekorativnim vodnjakom na cesto. Tu nadaljujemo levo. Ceste se držimo nekaj deset metrov, ko opazimo zelen smerokaz Rupnikove linije, ki nas vodi levo na pešpot. Hodimo ob desnem robu travnika, kjer lahko opazimo ostanke Rimskega obrambnega zidu. Pot nas pripelje do velike učne table, klopi in prve zdravilne energetske točke. Tu se pot obrne levo in nas vodi zložno v gozd. V nadaljevanju se povsem položi in nas pripelje do naslednje učne table poleg ostankov bunkerja, ki ga je ob začetku okupacije porušila italijanska vojska. Po kratkem grebenskem delu se spustimo desno navzdol na makadamsko cesto, oziroma t.i. vojaško pot. Držimo se je vse do konca, pripelje pa nas na razgledni pašnik, kjer se ob robu gozda nahaja naslednji bunker. Blizu so klopi, razgledna plošča in tri zdravilne energetske točke. Tu se odpre razgled na Javornike, Snežnik, Slivnico, Ljubljanski vrh in ostale vrhove Menišije. Ob robu gozda se spustimo do dna pašnika, ker nadaljujemo naravnost v gozd. Tu naletimo na naslednjo učno tablo, na dva dobro ohranjena bunkerja in energetsko točko. Pot nas vodi mimo levega bunkerja navzdol. Po krajšem spustu nas smerokaz usmeri desno k naslednji učni tabli in bunkerju. Tu nadaljujemo desno naprej po kolovozu skozi gozd. Pot se zložno spušča in nas hitro pripelje do razpotja, kjer planinska markacija kaže desno, medtem ko naša pot vodi levo navzdol. V nekaj minutah se spustimo do asfaltirane ceste po kateri se vrnemo do izhodišča.

Ljubljanska tržnica

Priljubljeno ljubljansko zbirališče – centralna tržnica

Morda se povprečnemu Ljubljančanu zdi osrednja ljubljanska tržnica nekaj povsem običajnega, vendar še zdaleč ni tako. Številni turisti so ob obisku Ljubljane na vprašanje o vtisu, ki jih je nanje naredila Ljubljana, izpostavili ravno tržnico, ki je nekaj posebnega že zato, ker na relativno majhnem prostoru ponuja izdelke za vsak okus.

Foto: Andrej Trafila

Zgodovina ljubljanske tržnice sega že v srednji vek, ko so se prebivalci mesta zbirali ob vznožju grajskega hriba in trgovali. Konec 19. stoletja se je trgovanje preselilo pred mestno hišo, l. 1901 pa na bližnji Pogačarjev trg. Zaradi rasti prebivalstva je l. 1903 tržnica svoje mesto našla na Vodnikovem trgu. Sedanjo podobo je tržnica dobila z arhitektom Jožetom Plečnikom, gradnja je potekala med letoma 1940 in 1944, prostorsko pa je tržnica umeščena med Kresijo in Zmajski most ob reki Ljubljanici.

Foto: Jost Gantar

Tržnica vse leto ponuja sezonsko svežo zelenjavo in sadje, sveže cvetje, različna oblačila, modne dodatke …, v pokriti tržnici pa so na voljo mesni izdelki (sveže meso, sušene mesnine) in drugi domači pridelki (moka, jajca, testenine, suho sadje, oreščki …). Tržnica se ponaša tudi z dobro založeno ribarnico, kjer dnevno sveže ponujajo ribe za vse ljubitelje morske hrane.

Foto: Miran Kambič

Obisk ljubljanske tržnice ob sobotah je, posebno ob lepem vremenu, za starejše meščane Ljubljane skoraj obredno dejanje. Ne gre zgolj za nakup živil in izdelkov domače obrti, ampak tudi za druženje s prijatelji ob kavici in klepetu.

Odkar Ljubljana že nekaj let ponuja tudi kulinarični dogodek “Odprta kuhna” pa je tržnica, razen v zimskih mesecih, zanimiva tudi ob petkih, ko obiskovalci lahko poizkusijo kulinarične dobrote domače in svetovne kuhinje. Takrat se tržnica spremeni v mravljišče navdušenih okuševalcev hrane iz vseh vetrov, in nepazljivemu jedcu se lahko pripeti, da je na koncu poizkušanja preveč sit.

Foto: Jost Gantar

Turisti lahko ob obisku tržnice kupijo tudi najrazličnejše spominke, ki jih izdelujejo domači obrtniki, nekateri od teh izdelkov pa so že dobro uveljavljeni v svetovnem merilu (npr. idrijska čipka, lončarski in leseni izdelki in drugo). Nemalokrat se zgodi, da prenekateri od teh izdelkov zaradi svoje lične izdelave pristane v domu pristnega Ljubljančana, ki se pač ni mogel upreti njegovemu nakupu.

URNIK

Osrednja tržnica (na prostem):
v poletnem času od ponedeljka do petka 6.00-18.00, sobota 6.00–16.00;v zimskem času od ponedeljka do sobote 16.00, nedelje in prazniki zaprto

Pokrita tržnica na Pogačarjevem trgu:
7.00-16.00 ob delavnikih, 7.00-14.00 ob sobotah

Pokrita tržnica pod Plečnikovimi kolonadami:
7.00-16.00 ob ponedeljka do petka, sobote 7.00-14.00

Dvorec Freudenau oziroma Meinlov grad

Dvorec Freudenau oziroma Meinlov grad

Kolesarski ljubitelji kave lahko nekaj nostalgije občutite z obiskom dvorca Freudenau, poimenovanega tudi Meinlov grad. Nahaja se dobrih 30 km iz Moravskih Toplic, v vasi Črnci (občina Apače). Njegova zgodovina sega v 13. stoletje, ko naj bi na istem mestu stal strelski dvorec, sedanja podoba pa izvira iz 17. stoletja.

Meinlov grad danes
Preberite več “Dvorec Freudenau oziroma Meinlov grad”